27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/23

(1)

V skladu s členom 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011 mora Hrvaška, ki je 1. julija 2013 pristopila k Uniji, od tega datuma izvajati vizumsko obveznost za državljane tretjih držav, ki so navedeni v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 (2).

(2)

V skladu s členom 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 se določbe schengenskega pravnega reda o pogojih in merilih za izdajo enotnih vizumov ter določbe o vzajemnem priznavanju vizumov in enakovrednosti dovoljenj za prebivanje/vizumov za dolgoročno in kratkoročno bivanje za Hrvaško uporabljajo šele po sprejetju Sklepa Sveta glede teh vprašanj. Vendar pa so za Hrvaško zavezujoče od dneva pristopa.

(3)

Hrvaška mora torej za vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek svojega ozemlja izdati nacionalne vizume državljanom tretjih držav, ki so imetniki enotnega vizuma ali vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ki ga izdala država članica, ki v celoti izvaja schengenski pravni red, ali podobne listine, ki jo je izdala Bolgarija, Ciper oziroma Romunija, ki tega pravnega reda še ne izvajajo v celoti.

(4)

Imetniki listin, ki so jih izdale države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red, ter listin, ki so jih izdale Bolgarija, Ciper oziroma Romunija, ne pomenijo nobenega tveganja za Hrvaško, saj so bili podvrženi vsem potrebnim kontrolam v teh državah članicah. Da bi se izognili nalaganju neutemeljene dodatne upravne obremenitve Hrvaški, je treba sprejeti skupna pravila, ki bodo pooblastila Hrvaško, da enostransko prizna nekatere listine, ki jih izdajo te države članice, kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom in vzpostavi poenostavljen režim nadzora oseb na zunanjih mejah, ki bo temeljil na tej enostranski enakovrednosti.

(5)

Skupna pravila, uvedena z Odločbo št. 895/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Odločbo št. 582/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) bi bilo treba razveljaviti. Za Ciper, ki izvaja skupni režim, uveden z Odločbo št. 895/2006/ES, od 10. julija 2006, in za Bolgarijo in Romunijo, ki izvajata skupni režim, uveden z Odločbo št. 582/2008/ES, od 18. julija 2008, bi bilo treba sprejeti skupna pravila o pooblastitvi Bolgarije, Cipra in Romunije, tako kot Hrvaške, da enostransko priznajo nekatere listine, ki so jih izdale države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red, in podobne listine, ki jih je izdala Hrvaška, kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom ter vzpostavijo poenostavljen režim nadzora oseb na njihovih zunanjih mejah, ki bo temeljil na tej enostranski enakovrednosti. Ta sklep ne posega v cilj Bolgarije in Romunije, da čim prej postaneta schengenski državi članici.

(6)

Poenostavljen režim, določen s tem sklepom, bi bilo treba uporabljati v prehodnem obdobju, do datuma, ki ga je treba določiti v sklepu Sveta, kot je za Ciper določeno v prvem pododstavku člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, za Bolgarijo in Romunijo v prvem pododstavku člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 in za Hrvaško v prvem pododstavku člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011, z možnostjo prehodnih določb glede listin, izdanih pred tem datumom.

(7)

Sodelovanje v poenostavljenem režimu bi moralo biti neobvezno, brez nalaganja dodatnih obveznosti državam članicam, poleg tistih iz Akta o pristopu iz leta 2003, Akta o pristopu iz leta 2005 ali Akta o pristopu iz leta 2011.

(8)

Skupna pravila bi se morala uporabljati za kratkoročne enotne vizume, vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, ki jih izdajo države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red, za vizume z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, izdane prosilcu, ki ima potno listino, ki jo priznava ena ali več držav članic, ne pa vse, v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: Vizumski zakonik), ter države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kot tudi za vizume za kratkoročno bivanje, vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, ki jih izdajo Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija. Priznanje posamezne listine bi moralo biti omejeno na obdobje njene veljavnosti.

(9)

Izpolnjeni morajo biti pogoji za vstop za državljane tretjih držav, katerih načrtovano bivanje na ozemlju držav članici ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6), z izjemo zahteve, da morajo posedovati veljaven vizum, če se to zahteva v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001, dokler se s tem sklepom ne vzpostavi režima, s katerim Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija enostransko priznajo nekatere listine, ki jih izdajo države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red, kakor tudi podobne listine, ki jih izdajo Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija za tranzit čez svoje ozemlje ali predvideno bivanje na svojem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

(10)

Ker cilja tega sklepa, in sicer uvedbe režima, s katerim Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija enostransko priznajo določene listine, ki jih izdajo druge države članice, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(11)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točke (B) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (8).

(12)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke (B) člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (10).

(13)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz točke (B) člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (12).

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(15)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (13); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(16)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (14); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(a)

„enotni vizum“, kakor je opredeljen v točki (3) člena 2 Vizumskega zakonika, veljaven za dva ali več vstopov;

(b)

„vizum za dolgoročno bivanje“ iz člena 18 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (15);

(c)

„dovoljenje za prebivanje“, kakor je opredeljeno v točki (15) člena 2 Uredbe (ES) št. 562/2006.

(a)

nacionalne vizume za kratkoročno in dolgoročno bivanje, ki jih izda Bolgarija, Hrvaška, Ciper ali Romunija v enotni obliki, določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1683/95 (16);

(b)

dovoljenja za prebivanje, ki jih izda Bolgarija, Hrvaška, Ciper ali Romunija v skladu z enotno obliko, določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1030/2002 (17),