02009L0148 — SL — 26.07.2019 — 001.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

spremenjena z:

▼B

DIREKTIVA 2009/148/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 30. novembra 2009

o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

1.  Cilj te direktive, je varovati delavce pred tveganjem za njihovo zdravje, skupaj s preprečevanjem tveganja, ki nastane ali lahko nastane pri delu zaradi izpostavljenosti azbestu.

Predpisuje mejno vrednost te izpostavljenosti in druge posebne zahteve.

2.  Ta direktiva ne omejuje pravice držav članic, da uporabljajo ali uvedejo zakonske ali druge določbe, ki zagotavljajo višjo stopnjo varnosti delavcev, zlasti pri zamenjavi azbesta z manj nevarnimi nadomestki.

Člen 2

Za namene te direktive izraz „azbest“ pomeni naslednje silikate z vlaknato strukturo:

Člen 3

1.  Ta direktiva se uporablja za dejavnosti, pri katerih so delavci med delom izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest.

2.  Pri kakršni koli dejavnosti, pri katerih je možno tveganje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, se mora to tveganje oceniti tako, da se ugotovita narava in stopnja delavčeve izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest.

3.  Pod pogojem, da je izpostavljenost delavca sporadična in nizke intenzivnosti in kadar rezultati ocene tveganja iz odstavka 2 jasno kažejo, da mejna vrednost izpostavljenosti azbestu v zraku v delavnem prostoru ne bo prekoračena, se členi 4, 18 in 19 lahko opustijo, kadar delo obsega:

4.  Države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso določijo praktične smernice za ugotavljanje sporadične in nizko intenzivne izpostavljenosti, kakor predvideva odstavek 3.

5.  O oceni iz odstavka 2 se je treba posvetovati z delavci in/ali njihovimi predstavniki v okviru podjetja ali ustanove in ocena se revidira, kadar obstaja razlog za dvom o njeni pravilnosti ali kadar se material pri delu spremeni.

Člen 4

1.  V zvezi s členom 3(3) se sprejmejo ukrepi iz odstavkov 2 do 5.

2.  Dejavnosti iz člena 3(1) morajo biti zajete v sistem obveščanja, ki ga vodi pristojni organ države članice.

3.  Pred začetkom dela predloži delodajalec pristojnemu organu države članice obvestilo iz odstavka 2 v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi.

V obvestilu mora biti vsaj kratek opis:

4.  V skladu z nacionalnimi zakonodajami imajo delavci in/ali njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi dostop do dokumentov lastnega podjetja ali ustanove, ki so osnova prijave iz odstavka 2.

5.  Novo obvestilo se predloži vedno, kadar se zaradi spremembe delovnih pogojev izpostavljenost azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest, lahko znatno poveča.

Člen 5

Prepove se uporaba azbesta s postopki razprševanja in delovnimi postopki, pri katerih se uporablja izolacijski ali proti zvoku odporen material z nizko gostoto (manj kakor 1 g/cm3), ki vsebuje azbest.

Brez poseganja v uporabo drugih določb Skupnosti o trženju in uporabi azbesta se prepove dejavnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni azbestnim vlaknom pri proizvodnji azbesta, ali proizvodnji in predelavi azbestnih izdelkov, ali proizvodnji in predelavi izdelkov, ki so jim azbestna vlakna namerno dodana, razen pri obdelavi in odstranjevanju izdelkov zaradi rušenja in odstranjevanja azbesta.

Člen 6

Pri vseh dejavnostih iz člena 3(1) je na delovnem mestu treba zmanjšati izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, na najnižjo možno raven in v vsakem primeru pod mejno vrednost, določeno v členu 8, zlasti z naslednjimi ukrepi:

Člen 7

1.  Glede na rezultate začetne ocene tveganja in za zagotovitev skladnosti z mejno vrednostjo iz člena 8 se redno opravlja meritev koncentracije azbestnih vlaken v zraku.

2.  Vzorčenje mora odražati osebno izpostavljenost delavca azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

3.  Vzorčenje se izvede po posvetovanju z delavci in/ali njihovimi predstavniki v podjetju ali ustanovi.

4.  Vzorčenje izvede primerno usposobljeno osebje. Odvzete vzorce se kasneje v skladu z odstavkom 6 analizira v laboratorijih, ki so opremljeni za štetje vlaken.

5.  Trajanje vzorčenja mora biti takšno, da je mogoče s pomočjo meritev ali izračuna s časovno obremenitvijo ugotoviti tipično tveganje v osemurnem referenčnem obdobju (ena izmena).

6.  Kadar koli je to mogoče se štetje vlaken izvede s fazno kontrastnim mikroskopom (PCM) v skladu s priporočeno metodo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 1997 ( 3 ) ali katero koli drugo metodo, ki daje primerljive rezultate.

Pri merjenju azbesta v zraku, kakor je omenjeno v odstavku 1, se upošteva samo vlakna z dolžino, večjo od 5 μm, premerom, manjšim od 3 μm in z razmerjem dolžina/širina, večjim od 3:1.

Člen 8

Delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,1 vlaken na cm3.

▼M1 —————

▼B

Člen 10

1.  Kjer je mejna vrednost, določena v členu 8, prekoračena, je treba ugotoviti razloge za prekoračitev mejne vrednosti in, kakor hitro je mogoče, sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer.

Dokler niso sprejeti ustrezni ukrepi za varovanje prizadetih delavcev, se dela na prizadetem območju ne sme nadaljevati.

2.  Da bi preverili učinkovitost ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1, je treba takoj izvesti nadaljnje ugotavljanje koncentracije azbesta v zraku.

3.  Če izpostavljenosti ni mogoče zmanjšati na drug način in je zaradi uskladitve z mejno vrednostjo treba uporabljati osebno varovalno opremo za zaščito dihal, to ne sme biti trajno in se mora za vsakega delavca omejiti na najmanjšo možno mero. Med delom, pri katerem je treba uporabljati tako opremo, je treba predpisati odmore, primerne glede na fizične in klimatske pogoje v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso in, kadar je to primerno, po posvetovanju z delavci in/ali njihovimi predstavniki.

Člen 11

Pred začetkom rušenja ali vzdrževalnih del delodajalec sprejme vse potrebne ukrepe za ugotavljanje, kateri materiali verjetno vsebujejo azbest, tako da dobi podatke od lastnikov prostorov, kjer je to primerno.

Kadar obstaja sum, da je azbest prisoten v materialu ali zgradbi, se uporabijo določbe te direktive.

Člen 12

Pri nekaterih dejavnostih kot so rušenje, odstranjevanje, popravilo in vzdrževanje, za katere je mogoče predvideti prekoračitev mejne vrednosti iz člena 8 kljub uporabi tehničnih preventivnih ukrepov za omejevanje koncentracij azbesta v zraku, delodajalec določi ukrepe za zagotavljanje varnosti delavcev med izvajanjem te dejavnosti določi ukrepe, predvsem naslednje:

Z delavci in/ali njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi se je glede izvajanja ukrepov potrebno posvetovati pred začetkom dejavnosti.

Člen 13

1.  Pred rušenjem ali odstranjevanjem azbesta in/ali izdelkov, ki vsebujejo azbest, iz stavb in drugih objektov, obratnega materiala in opreme, instalacij ali ladij se napravi delovni načrt.

2.  Načrt iz odstavka 1 mora določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.

V načrtu mora biti posebej navedeno, da:

Na zahtevo pristojnih organov se v načrt vključijo podatki o naslednjem:

3.  Pristojnemu organu je na njegovo zahtevo treba poslati načrt iz odstavka 1 pred začetkom načrtovanega dela.

Člen 14

1.  Delodajalec zagotovi vsem delavcem, ki so ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, ustrezno usposabljanje. Tako usposabljanje je treba izvajati v rednih časovnih presledkih in ne na stroške delavcev.

2.  Vsebina usposabljanja mora biti delavcem lahko razumljiva. Omogočiti jim mora, da osvojijo potrebno znanje in spretnosti s področja preprečevanja in varnosti, zlasti glede:

3.  Praktične smernice za usposabljanje delavcev, ki odstranjujejo azbest, se pripravijo na ravni Skupnosti.

Člen 15

Pred izvajanjem rušenja ali odstranjevanja azbesta morajo podjetja predložiti dokaze o svoji usposobljenosti na tem področju. Dokazi se utemeljijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

Člen 16

1.  Pri vseh dejavnostih iz člena 3(1) in ob upoštevanju člena 3(3) je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi:

2.  Delavcem se ne zaračunavajo stroški izvajanja v skladu z odstavkom 1 uvedenih ukrepov.

Člen 17

1.  Pri vseh dejavnostih iz člena 3(1) se sprejmejo ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da so delavci in njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi primerno obveščeni v zvezi:

2.  Poleg ukrepov iz odstavka 1 in ob upoštevanju člena 3(3) se sprejmejo ustrezni ukrepi, zato da:

Člen 18

1.  Skladno s členom 3(3) se sprejmejo naslednji ukrepi iz odstavkov 2 do 5:

▼M1

2.  Pred začetkom izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, na delovnem mestu je treba oceniti zdravstveno stanje vsakega delavca.

Ta ocena vključuje poseben pregled prsnega koša. V Prilogi I so podana praktična priporočila, na katera se lahko države članice oprejo pri kliničnem nadzoru delavcev. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za spremembo Priloge I, da se prilagodi tehničnemu napredku.

Kadar je v ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih, ki vključujejo neizbežna, neposredna in resna tveganja za fizično zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, iz izredno nujnih razlogov potrebno ukrepanje v zelo kratkem času, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 18b.

Dokler traja izpostavljenost, je vsaj enkrat na vsaka tri leta treba pripraviti novo oceno.

V skladu z državnimi zakoni in/ali prakso se za vsakega delavca, na katerega se nanaša prvi pododstavek, uvede zdravstveno spričevalo.

▼B

3.  V zvezi s kliničnim nadzorom iz drugega pododstavka odstavka 2, zdravnik ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, v skladu z državnimi zakoni svetuje glede potrebnih posamičnih varnostnih ali preventivnih ukrepov ali te ukrepe določi.

Ti ukrepi lahko vključujejo po potrebi umik prizadetega delavca od vsakršne izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest.

4.  Delavcem je treba dati podatke in nasvete v zvezi z vsako oceno njihovega zdravstvenega stanja, ki je narejena po koncu izpostavljenosti.

Zdravnik ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor delavcev, lahko navede, da se mora zdravstveni nadzor po koncu izpostavljenosti nadaljevati toliko časa, kolikor meni, da je potrebno za varovanje zdravja prizadete osebe.

Tak stalni nadzor se izvaja v skladu z nacionalnimi zakonodajami in/ali praksami.

5.  Prizadeti delavec ali delodajalec lahko v skladu z nacionalno zakonodajo zahteva ponovno preverjanje ocene iz odstavka 3.

▼M1

Člen 18a

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. julija 2019. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 18(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 4 ).

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18b

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 18a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

▼B

Člen 19

1.  Skladno s členom 3(3) se sprejmejo ukrepi iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.  Delodajalec mora voditi evidenco delavcev, ki so odgovorni za izvajanje dejavnosti iz člena 3(1), z opisom vrste in trajanja dejavnosti in stopnje izpostavljenosti. Zdravnik in/ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor, imata dostop do te evidence. Vsak delavec ima dostop do podatkov iz evidence, ki se nanašajo nanj osebno. Delavci in/ali njihovi predstavniki imajo dostop do anonimnih skupinskih podatkov v evidenci.

3.  Evidenco iz odstavka 2 in zdravstvene podatke iz četrtega pododstavka člena 18(2), je treba hraniti vsaj 40 let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

4.  V primerih, ko podjetje preneha z dejavnostjo, so v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso dokumenti iz odstavka 3 dostopni pristojnim organom.

Člen 20

Države članice predvidijo primerne kazni za primer kršitve nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 21

Države članice vodijo evidenco prepoznanih primerov azbestoze in mezotelioma.

Člen 22

Države članice Komisiji vsakih pet predložijo poročilo o praktičnem izvajanju te direktive v obliki posebnega poglavja enotnega poročila iz člena 17a(1), (2) in (3) Direktive 89/391/EGS, kar bo tudi podlaga za oceno, ki jo pripravi Komisija v skladu s členom 17a(4) navedene Direktive.

Člen 23

Države članice sporočijo Komisiji določbe iz nacionalne zakonodaje, sprejete za urejanje področja, ki ga pokriva ta direktiva.

Člen 24

Direktiva 83/477/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v Prilogi II, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge II.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo, se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 25

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 26

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

Praktična priporočila za klinično oceno delavcev v skladu z drugim pododstavkov člena 18(2)

Glede na najsodobnejše razpoložljivo znanje medicine dela se zdravnik in/ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor, odloči o nadaljnjih pregledih, kakor so citološki testi pljunka ali rentgensko slikanje prsnega koša ali globinsko slikanje.

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 24)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 24)

PRILOGA III

( 1 ) Številka iz registra Chemical Abstract Service (CAS).

( 2 ) UL L 377, 31.12.1991, str. 20.

( 3 ) Določitev koncentracije vlaken v zraku: priporočena metoda, s fazno kontrastnim optičnim mikroskopom (metoda z membranskim filtrom), WHO, Ženeva 1997 (ISBN 92 4 154496 1).

( 4 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.