SPOROČILO KOMISIJE

Smernice na podlagi člena 33a(3) direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah glede obsega poročil držav članic o ukrepih za spodbujanje in razvoj medijske pismenosti

(2023/C 66/02)

I.   UVOD

Medijsko pismeni ljudje so sposobni sprejemati ozaveščene odločitve, razumeti značilnosti vsebin in storitev ter izkoriščati vse priložnosti, ki jih omogočajo različne komunikacijske tehnologije. Sebe in svojo družino lahko bolje zaščitijo pred škodljivimi ali nezakonitimi vsebinami. Medijska pismenost je lahko tudi dragoceno orodje v boju proti širjenju dezinformacij, saj uporabnikom omogoča kritično oceno virov informacij in posledično odkrivanje neresničnih ali zavajajočih vsebin, kot je navedeno v smernicah Komisije za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij (1). Medijska pismenost torej ljudem omogoča, da sodelujejo v bolj odprti in ozaveščeni demokratični razpravi.

Ključni pomen medijske pismenosti in potreba po njenem izboljšanju sta bila priznana v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (2) in v akcijskem načrtu za medijski in avdiovizualni sektor (3). Krepitev digitalnih spretnosti in kompetenc za digitalno preobrazbo, vključno z digitalno in medijsko pismenostjo, je ena od strateških prednostnih nalog akcijskega načrta za digitalno izobraževanje (4).

V uvodni izjavi 59 Direktive (EU) 2018/1808 je priznano, da „medijska pismenost“ pomeni spretnosti, znanje in razumevanje, ki ljudem omogočajo učinkovito in varno uporabo medijev. Da bi lahko dostopali do informacij ter na odgovoren in varen način uporabljali, kritično ocenjevali in ustvarjali medijske vsebine, morajo imeti visoko stopnjo medijske pismenosti.

Medijska pismenost ne bi smela biti omejena le na učenje o orodjih in tehnologijah, temveč bi morala biti namenjena temu, da se ljudem zagotovijo spretnosti kritičnega razmišljanja, ki jih potrebujejo, da bi lahko ustrezno presojali, analizirali zapletene realnosti ter razlikovali med mnenji in dejstvi. Zato morajo države članice poleg ponudnikov medijskih storitev in ponudnikov platform za izmenjavo videov ter v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki spodbujati razvoj medijske pismenosti v vseh delih družbe, med ljudmi vseh starosti in za vse medije. Napredek na tem področju bi bilo treba pozorno spremljati.

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (5) (člen 33a(1)) določa nove obveznosti za države članice glede spodbujanja in sprejemanja ukrepov za razvoj medijske pismenosti.

V skladu s členom 33a(2) navedene direktive morajo države članice „do 19. decembra 2022 in nato vsaka tri leta“ Komisiji poročati o izvajanju te obveznosti.

V skladu s členom 33a(3) „Komisija po posvetovanju z odborom za stike izda smernice o obsegu takšnih poročil“.

V členu 28b navedene direktive so določene tudi obveznosti glede medijske pismenosti za platforme za izmenjavo videov, namenjene varstvu uporabnikov pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. V skladu s členom 28b(3)(j) morajo države članice zagotoviti, da vsi ponudniki platform za izmenjavo videov pod njihovo pristojnostjo zagotovijo učinkovite ukrepe in orodja glede medijske pismenosti ter uporabnike ozaveščajo o njih.

Člen 28b(5) določa, da morajo države članice vzpostaviti potrebne mehanizme za ocenjevanje ustreznosti takih ukrepov, ki jih sprejmejo ponudniki platform za izmenjavo videov, pri čemer za ocenjevanje teh ukrepov pooblastijo nacionalne regulativne organe ali telesa.

V skladu z uvodno izjavo 5 Direktive (EU) 2018/1808 bi morale te obveznosti veljati tudi za storitve družbenih medijev, če je ponudba programov in videov, ki jih ustvarijo uporabniki, bistvena funkcija teh storitev. Ponudba programov in videov, ki jih ustvarijo uporabniki, bi se lahko štela za bistveno funkcijo storitve družbenega medija, če avdiovizualne vsebine niso zgolj pomožni ali manjši del njegovih dejavnosti (6).

Člen 30b(3)(b) direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA) „izmenjuje izkušnje in najboljše prakse pri uporabi regulativnega okvira za avdiovizualne medijske storitve, vključno z dostopnostjo in medijsko pismenostjo“.

Izmenjava najboljših praks glede dejavnosti v zvezi z medijsko pismenostjo in raziskovanje sinergij potekata tudi prek strokovne skupine Komisije za medijsko pismenost (7). Tudi strokovna skupina Komisije za boj proti dezinformacijam ter spodbujanje digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem (8) ima pomembno vlogo pri izmenjavah o učinkovitih evropskih pobudah na področju izobraževanja in usposabljanja.

V skladu s členom 33a(3) direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah je namen tega dokumenta zagotoviti smernice glede obsega poročil držav članic o ukrepih za spodbujanje in razvoj medijske pismenosti. Te smernice naj bi bile kot dopolnilo splošnim ciljem iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah državam članicam v pomoč pri izmenjavi najboljših praks na področju medijske pismenosti. Komisija se je v postopku priprave teh smernic posvetovala z odborom za stike, kot zahteva člen 33a(3) direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Smernice niso zavezujoče. Kolikor bi lahko razlagale direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, stališče Komisije ne vpliva na nobeno razlago, ki jo poda Sodišče Evropske unije.

II.   OBDOBJE POROČANJA IN ZADEVNI AKTERJI NA MEDIJSKEM TRGU

1.   Obdobje poročanja

V skladu s členom 2 Direktive (EU) 2018/1808 naj bi države članice to direktivo prenesle do 19. septembra 2020. Zato bi morala poročila držav članic sprva zajemati obdobje od septembra 2020 do oktobra 2022 (9). Nadaljnja poročila bi morala zajemati triletna obdobja, od katerih se vsako konča oktobra zadnjega leta zadevnega obdobja poročanja.

2.   Zadevni akterji na medijskem trgu

V skladu s členom 33a(1) in členom 28b(3) direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah bi morala poročila držav članic vključevati vsaj ukrepe glede medijske pismenosti, ki se nanašajo na avdiovizualne medijske storitve in platforme za izmenjavo videov, kot so opredeljene v tej direktivi.

III.   STRUKTURA POROČIL

1.   Splošni pregled

Poročila bi morala vsebovati pet oddelkov (od a. do e.; glej v nadaljevanju). Prva dva oddelka (a. in b.) bi morala vsebovati vsaj informacije, navedene v njima. Tretji, četrti in peti oddelek (c., d. in e.) v zvezi z opisom ustreznih ukrepov, navedenih v njih, temeljijo na pristopu najboljših prizadevanj. Države članice imajo tudi možnost vključiti dodatne informacije, za katere menijo, da so pomembne za poročilo.

Vsak oddelek poročila bi moral vsebovati seznam in po možnosti kratek opis ukrepov, ureditev, dejavnosti in razvoja. V kratkem opisu se lahko navedejo glavni vidiki, kot so cilji, ciljni organi in/ali demografske skupine, metode izvajanja in rezultati, če so na voljo. Poročila bi morala v največji možni meri vključevati tudi sklice na vire informacij, kot so ustrezne spletne strani, tudi če so na voljo samo v nacionalnih jezikih.

2.   Oddelki poročil

a.   Pravni in/ali politični ukrepi

Države članice bi morale poročati o zakonodajnih in drugih pravnih ukrepih, ki so jih vzpostavile, kadar je ustrezno, pa tudi o načrtovanih ukrepih za spodbujanje in razvoj medijske pismenosti. Zlasti bi morale poročati o pravnih predpisih, ki se uporabljajo za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev in ponudnike platform za izmenjavo videov, kot so opredeljeni v direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah, tudi kadar so taki predpisi del širših okvirov medijske pismenosti, ki na primer zajemajo vse medijske storitve in/ali storitve informacijske družbe.

Države članice bi morale v največji možni meri poročati tudi o širših političnih ukrepih, kot so nacionalne in/ali regionalne strategije ter akcijski načrti za spodbujanje in razvoj medijske pismenosti.

Kolikor veljavni pravni predpisi ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev in ponudnikom platform za izmenjavo videov nalagajo obveznosti izvajanja ukrepov glede medijske pismenosti, bi morale države članice v največji možni meri poročati o takih ukrepih za ponudnike pod njihovo pristojnostjo. Kar zadeva platforme za izmenjavo videov, bi morale poročati tudi o ocenah ustreznosti ukrepov glede medijske pismenosti, ki jih izvajajo ponudniki platform za izmenjavo pod njihovo pristojnostjo, pri čemer bi morale upoštevati zbirko orodij za medijsko pismenost (10).

b.   Organizacijski ukrepi

Države članice bi morale poročati o organizacijskih ukrepih in ureditvah, vzpostavljenih za izvajanje obveznosti glede medijske pismenosti iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Zlasti bi morale navesti, kateri organi ali telesa na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni, kakor je ustrezno, so odgovorni za spodbujanje in razvoj medijske pismenosti ter nadzor nad izpolnjevanjem morebitnih obveznosti ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev in ponudnikov platform za izmenjavo videov. Prav tako bi morale navesti, katere posebne naloge so bile zaupane tem organom ali telesom. V zvezi s tem bi bilo treba opredeliti vse naloge neodvisnih regulativnih organov za medije na področju medijske pismenosti.

V poročila bi bilo treba v največji možni meri vključiti tudi informacije o strukturah sodelovanja z deležniki in o različnih deležnikih, ki sodelujejo z organi in telesi držav članic pri njihovih dejavnostih v zvezi z medijsko pismenostjo.

c.   Javno financiranje in druge ureditve financiranja medijske pismenosti

Države članice bi si morale po najboljših močeh prizadevati za opis obsega in časovnih okvirov javnih finančnih sredstev, dodeljenih za spodbujanje in razvoj medijske pismenosti. To bi moralo zajemati vsaj proračun na nacionalni ravni. V poročilih bi se lahko na kratko opisali instrumenti, ki se uporabljajo za financiranje dejavnosti v zvezi z medijsko pismenostjo, vključno s tistimi, ki so namenjeni privabljanju zasebnega financiranja.

d.   Dejavnosti sodelovanja in ozaveščanja, vključno z učnimi načrti za medijsko pismenost

Države članice bi si morale po najboljših močeh prizadevati za poročanje o vseh dejavnostih sodelovanja ali ozaveščanja, vzpostavljenih za spodbujanje in razvoj medijske pismenosti v vseh starostnih skupinah, tako v formalnem izobraževanju kot z vidika vseživljenjskega učenja. Kolikor je mogoče in če je ustrezno, bi se lahko države članice sklicevale tudi na ustrezne dejavnosti sodelovanja in ozaveščanja, ki jih izvajajo akterji na trgu, znanstveni organi ali nevladne organizacije. To lahko vključuje tedne medijske pismenosti ter kampanje in dejavnosti usposabljanja, namenjene posebnim demografskim skupinam, zlasti mladim.

V zvezi s tem bi lahko države članice preučile možnost vzpostavitve strukturirane komunikacije z nacionalnimi vozlišči evropske opazovalnice digitalnih medijev (11), ki jo financira Evropska komisija. Cilji nacionalnih vozlišč evropske opazovalnice vključujejo (i) sodelovanje z nacionalnimi medijskimi organi pri spremljanju politik spletnih platform in ekosistema digitalnih medijev ter (ii) organizacijo dejavnosti v zvezi z medijsko pismenostjo (12).

Kadar je to mogoče, bi lahko države članice poročale tudi o vključitvi ukrepov za spodbujanje in razvoj medijske pismenosti v formalne učne načrte na različnih ravneh izobraževanja (primarna, sekundarna, višja ali druga raven izobraževanja in usposabljanja, kot je ustrezno) (13), in sicer kot ločen predmet in/ali medpredmetno. To bi lahko zajemalo tudi namenske module o medijski pismenosti za učitelje in mentorje, zlasti kot del začetnega izobraževanja in/ali stalnega strokovnega razvoja učiteljev, kot je priporočeno v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev (14).

V poročilo se lahko vključijo sklici na ustrezne vire o medijski pismenosti, ki so dostopni javnosti, kot so namenski spletni portali, tudi če so na voljo samo v nacionalnih jezikih.

e.   Ukrepi in metode vrednotenja

Države članice, ki uporabljajo ali želijo uvesti ukrepe za oceno učinka regionalnih ali nacionalnih medijskih pobud za spodbujanje medijske pismenosti, vključno s kazalniki za merjenje uspešnosti, namenjenimi oceni učinka njihovih ukrepov in metod za medijsko pismenost, so pozvane, naj v svojih poročilih navedejo in opišejo take ukrepe in njihove rezultate (15).

IV.   POSTOPKOVNE OPOMBE

Člen 30b(3)(b) direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da mora ERGA „izmenj[evati] izkušnje in najboljše prakse pri uporabi regulativnega okvira za avdiovizualne medijske storitve, vključno z dostopnostjo in medijsko pismenostjo“. Glede na to zahtevo Komisija nacionalne regulativne organe spodbuja, naj si v okviru skupine ERGA še naprej izmenjujejo informacije in najboljše prakse v zvezi z medijsko pismenostjo, tudi kar zadeva uporabo teh smernic.

Za spodbujanje ozaveščenosti in izmenjave najboljših praks bodo poročila držav članic objavljena na spletišču Komisije.

Poročila bodo poleg tega koristna z vidika ciljev v zvezi z digitalnimi spretnostmi, ki so del programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (16), lahko pa tudi pri pripravi strateških časovnih načrtov držav članic za digitalno desetletje.

---

(1)  COM(2021) 262 final.

(2)  Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, COM(2020) 790 final.

(3)  Sporočilo Komisije „Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju“, COM(2020) 784 final.

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi“, COM(2020) 624 final.

(5)  V teh smernicah sklicevanje na „direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah“ pomeni sklicevanje na Direktivo 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 (UL L 303, 28.11.2018, str. 69). Direktiva je na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018L1808

(6)  Glej tudi Sporočilo Komisije „Navodila o praktični uporabi merila bistvene funkcije iz opredelitve ‚storitve platforme za izmenjavo videov‘ na podlagi direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah“ (UL C 223, 7.7.2020, str. 3).

(7)  Strokovna skupina za medijsko pismenost se sestane dvakrat letno in omogoča interaktivne razprave med predstavniki držav članic, pri katerih sodelujejo tudi povabljeni strokovnjaki iz evropskih in svetovnih skupnosti za medijsko pismenost. Glej https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?do=groupDetail.groupDetail&groupID=2541&lang=sl

(8)  Strokovna skupina je kot prispevek k akcijskemu načrtu za digitalno izobraževanje objavila končno poročilo o svojem delu s pregledom dobrih praks ter priporočila in smernice za učitelje in izobraževalce o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem. Glej: https://education.ec.europa.eu/sl/focus-topics/digital-education/action-plan/action-7

(9)  Države članice lahko po želji vključijo tudi sklicevanja na ukrepe ali dejavnosti zunaj tega obdobja poročanja.

(10)  https://erga-online.eu/wp-content/uploads/2021/12/ERGA-AG3-2021-Report-on-Media-Literacy.pdf

(11)  https://edmo.eu/2021/05/26/national-edmo-hubs-announced/

(12)  Trenutno je v mrežo evropske opazovalnice digitalnih medijev vključenih 14 izbranih nacionalnih vozlišč, ki zajemajo vseh 27 držav članic EU in Norveško v EGP.

(13)  Pri oblikovanju učnih načrtov za medijsko pismenost lahko države članice upoštevajo okvir digitalnih kompetenc za državljane (na voljo na https://ec.europa.eu/jrc/en/digcomp/digital-competence-framework) ter Smernice za učitelje in izobraževalce o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem (na voljo na https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/a224c235-4843-11ed-92ed-01aa75ed71a1).

(14)  Priporočilo o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev je na voljo na tej povezavi: EUR-Lex – 32006H0952 – SL – EUR-Lex (europa.eu).

(15)  Države članice lahko za oceno ravni medijske pismenosti uporabijo obstoječe okvire vrednotenja. Med njimi so: Study on Assessment Criteria for Media Literacy Levels: A comprehensive view of the concept of media literacy and an understanding of how media literacy levels in Europe should be assessed (Študija o merilih za ocenjevanje ravni medijske pismenosti: celovit pregled koncepta medijske pismenosti in razumevanje, kako bi bilo treba ocenjevati ravni medijske pismenosti v Evropi; https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/115550fe-a89f-4086-82e5-c7573e26c38a), Testing and Refining Criteria to Assess Media Literacy Levels in Europe (Preizkušanje in izpopolnjevanje meril za oceno ravni medijske pismenosti v Evropi; https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/4cbb53b5-689c-4996-b36b-e920df63cd40) ter Global media and information literacy assessment framework: country readiness and competencies (Globalni okvir za ocenjevanje medijske in informacijske pismenosti: pripravljenost in kompetence držav), ki ga je razvil Unesco (https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000224655).

(16)  Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4).