01998L0024 — SL — 26.07.2019 — 003.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA SVETA 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 131 5.5.1998, str. 11)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA 2007/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. junija 2007	L 165	21	27.6.2007
►M2	DIREKTIVA 2014/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. februarja 2014	L 65	1	5.3.2014
►M3	UREDBA (EU) 2019/1243 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019	L 198	241	25.7.2019

---

▼B

DIREKTIVA SVETA 98/24/ES

z dne 7. aprila 1998

o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

ODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen in področje uporabe

1.  Ta direktiva, ki je štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, določa minimalne zahteve za varovanje delavcev pred tveganjem za njihovo varnost in zdravje, ki je, ali bi lahko bilo posledica vpliva kemičnih snovi na delovnem mestu ali je rezultat katere koli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi.

2.  Zahteve te direktive se uporabijo, kadar na delovnem mestu obstajajo ali lahko obstajajo nevarne kemične snovi, brez vpliva na določbe o kemičnih snoveh, za katere veljajo ukrepi za varovanje pred ionizirajočim sevanjem v skladu z direktivami, ki so sprejete po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

3.  Za rakotvorne snovi pri delu se uporabljajo določbe te direktive brez vpliva na strožje in/ali specifične določbe, ki jih vsebuje Direktiva Sveta 90/394/EGS z dne 28. junija 1990 o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive 89/391/EGS) ( 1 ).

4.  Določbe Direktive 89/391/EGS se uporabijo v celoti za vse področje, iz tega člena, brez vpliva na strožje in/ali specifične določbe, ki jih vsebuje ta direktiva.

5.  Za prevoz nevarnih kemičnih snovi se določbe te direktive uporabijo brez vpliva na strožje in/ali specifične določbe, ki jih vsebujejo Direktiva 94/55/ES ( 2 ), Direktiva 96/49/ES ( 3 ), določbe kodeksov IMDG, IBC in IGC, kakor so definirani v členu 2 Direktive 93/75/EGS ( 4 ), določbe Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po notranjih vodnih poteh in določbe Uredbe o prevažanju nevarnih snovi po Renu, kot so vključene v pravo Skupnosti, ter tehnična navodila za varni prevoz nevarnih snovi, ki jih je na dan začetka veljavnosti te direktive izdala Mednarodna organizacija za civilno letalstvo.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi pomeni:

▼M2

▼M2 —————

▼M2

▼B

Člen 3

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in biološke mejne vrednosti

1.  Komisija ovrednoti razmerje med učinki nevarnih kemičnih snovi na zdravje in ravnjo poklicne izpostavljenosti z neodvisno znanstveno oceno najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov.

2.  Na podlagi ovrednotenja, opisanega v odstavku 1, Komisija, po posvetu s svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu, predlaga evropske cilje kot indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem, ki se določijo na ravni Skupnosti.

▼M3

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a za dopolnitev te direktive z določitvijo ali revizijo indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost iz prvega pododstavka tega odstavka, ob upoštevanju razpoložljivosti merilnih tehnik.

Države članice obveščajo organizacije delavcev in delodajalcev o indikativnih mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost, ki je določena na ravni Unije.

Kadar je v ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih, ki vključujejo neizbežna, neposredna in resna tveganja za fizično zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, iz izredno nujnih razlogov potrebno ukrepanje v zelo kratkem času, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 12b.

▼B

3.  Za katero koli kemično snov, ki se ji indikativna mejna vrednost za poklicno izpostavljenost določi na ravni Skupnosti, države članice določijo svojo mejno vrednost za poklicno izpostavljenost, tako da upoštevajo mejno vrednost Skupnosti, ter določijo njeno vrsto v skladu s svojo zakonodajo in prakso.

4.  Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost se lahko določijo na ravni Skupnosti in poleg dejavnikov, ki se upoštevajo pri določanju indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost, izražajo dejavnike izvedljivosti, medtem ko je njihov cilj zagotavljanje zdravja delavcev pri delu. Take mejne vrednosti se uvedejo v skladu s členom 118a Pogodbe in so določene v Prilogi I te direktive.

5.  Za katero koli kemično snov, ki se ji določi obvezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost, države članice določijo ustrezno nacionalno zavezujočo mejno vrednost za poklicno izpostavljenost, ki temelji na mejni vrednosti Skupnosti, a je ne presega.

6.  Zavezujoče biološke mejne vrednosti se lahko določijo na ravni Skupnosti na podlagi ovrednotenja, ki je opisano v odstavku 1, in na podlagi razpoložljivih merilnih tehnik; te vrednosti odražajo dejavnike izvedljivosti, vendar je njihov cilj še naprej zagotavljati zdravje delavcev pri delu. Take mejne vrednosti se določijo v skladu s postopkom, določenim v členu 118a Pogodbe in v Prilogi II te direktive, skupaj z drugimi ustreznimi podatki o nadzorovanju zdravja.

7.  Za katero koli kemično snov, ki se ji določi zavezujoča biološka mejna vrednost, morajo države članice določiti ustrezno zavezujočo nacionalno biološko mejno vrednost, ki temelji na mejni vrednosti Skupnosti, a je ne presega.

8.  Kadar država članica uvede ali revidira nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost ali nacionalno biološko mejno vrednost za kemično snov, o tem obvesti Komisijo in druge države članice ter predloži ustrezne znanstvene in tehnične podatke. Komisija mora ustrezno ukrepati.

9.  Na podlagi poročil, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 15, Komisija oceni način, kako so države članice upoštevale indikativne mejne vrednosti Skupnosti, ko so določale ustrezno nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost.

10.  Standardizirane metode za merjenje in vrednotenje koncentracij v zraku na delovnem mestu skladno z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost se razvijejo v skladu s členom 12(2).

ODDELEK II

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Člen 4

Določanje in ocenjevanje tveganja, ki ga predstavljajo nevarne kemične snovi

1.  Pri izvajanju obveznosti iz člena 6(3) in člena 9(1) Direktive 89/391/EGS, delodajalec najprej ugotovi, ali na delovnem mestu obstajajo nevarne kemične snovi. Če jih ugotovi, oceni tveganje za varnost in zdravje delavcev zaradi prisotnosti kemičnih snovi, pri tem pa upoštevati naslednje:

▼M2

▼B

Delodajalec od dobavitelja ali drugih dostopnih virov dobi dodatne podatke, ki so potrebni za oceno tveganja. Kadar je primerno, ti podatki vsebujejo posebno oceno tveganja za uporabnike, ki se postavi na podlagi zakonodaje Skupnosti o kemičnih snoveh.

2.  Delodajalec mora imeti oceno tveganja v skladu s členom 9 Direktive 89/391/EGS in mora ugotoviti, kateri ukrepi so bili sprejeti v skladu s členoma 5 in 6 te direktive. Ocena tveganja se primerno dokumentira v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ter lahko vključuje utemeljitev delodajalca, da je zaradi vrste in obsega tveganja v zvezi s kemičnimi snovi nadaljnja podrobna ocena tveganja nepotrebna. Ocena tveganja se sproti dopolnjuje, posebno ob pomembnih spremembah, zaradi katerih bi ocena lahko zastarala, ali kadar tako zahtevajo rezultati nadzorovanja zdravja.

3.  V oceno tveganja je treba vključiti nekatere delovne aktivnosti znotraj podjetja ali ustanove, na primer vzdrževanje, v zvezi s katerim je možno pričakovati večjo izpostavljenost, ali kadar iz drugih razlogov lahko povzročijo škodljive učinke na varnost in zdravje, tudi po tem, ko so bili sprejeti vsi tehnični ukrepi.

4.  Pri dejavnostih z izpostavljenostjo več nevarnim kemičnim snovem se tveganje oceni na podlagi tveganja, ki ga predstavlja kombinacija vseh kemičnih snovi.

5.  V primeru nove dejavnosti, ki zajema nevarne kemične snovi, se delo začne šele, ko se oceni tveganje te dejavnosti in se uvedejo ugotovljeni preventivni ukrepi.

6.  Praktične smernice za določanje in oceno tveganja, za njihovo revizijo in, če je potrebno, njihovo prilagoditev, se razvijejo v skladu s členom 12(2).

Člen 5

Splošna načela za preprečevanje tveganja zaradi izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem in uporaba te direktive v zvezi z oceno tveganja

1.  Pri izvajanju obveznosti za zagotavljanje zdravja in varnosti delavcev pri katerikoli dejavnosti, ki vključuje nevarne kemične snovi, delodajalec sprejme potrebne preventivne ukrepe, ki so določeni v členu 6(1) in (2) Direktive 89/391/EGS in vključujejo ukrepe, podrobno opisane v tej direktivi.

2.  Tveganje za zdravje in varnost delavcev pri delu, ki vključuje nevarne kemične snovi, se odstrani ali kar najbolj zmanjša na naslednje načine:

Praktične smernice preventivnih ukrepov za nadzorovanje tveganja se razvijejo v skladu s členom 12(2).

3.  Kadar rezultati ocene iz člena 4(1), pokažejo tveganje za varnost in zdravje delavcev, se uporabijo posebni varnostni in preventivni ukrepi ter ukrepi za spremljanje, ki jih določajo členi 6, 7 in 10.

4.  Kadar rezultati ocene tveganja iz člena 4(1), pokažejo, da zaradi količine nevarne kemične snovi na delovnem mestu obstaja le neznatno tveganje za varnost in zdravje delavcev ter za zmanjšanje tveganja zadoščajo ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, se določbe členov 6, 7 in 10 ne uporabijo.

Člen 6

Posebni varnostni in preventivni ukrepi

1.  Delodajalec zagotovi, da je tveganje, ki ga predstavlja nevarna kemična snov za varnost in zdravje delavcev pri delu, odpravljeno oziroma zmanjšano na minimalno.

2.  Pri uporabi odstavka 1 ima prednost nadomestitev, kar pomeni, da se delodajalec izogiba uporabi nevarne kemične snovi, tako da jo nadomesti s kemično snovjo ali procesom, ki ni nevaren oziroma je manj nevaren za varnost in zdravje delavcev pod pogoji uporabe.

Kadar vrsta dejavnosti ne dovoljuje, da se tveganje odstrani z nadomestitvijo, upoštevajoč dejavnosti in ocene tveganja iz člena 4, delodajalec zagotovi, da se tveganje kar najbolj zmanjša z uporabo varnostnih in preventivnih ukrepov, ki ustrezajo oceni tveganja v skladu s členom 4. Ti ukrepi vključujejo po prednostnem vrstnem redu:

Praktične smernice varnostnih in preventivnih ukrepov za nadzorovanje tveganja se razvijejo v skladu s členom 12(2).

3.  Ukrepom iz odstavka 2 tega člena, se doda nadzorovanje zdravja v skladu s členom 10, če je to primerno glede na naravo tveganja.

4.  Razen če delodajalec z drugimi sredstvi vrednotenja jasno pokaže, da je bilo v skladu z odstavkom 2 doseženo ustrezno preprečevanje in varovanje, mora delodajalec redno in ob katerikoli spremembi pogojev, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavcev kemičnim snovem, izvajati potrebne meritve kemičnih snovi, ki so lahko nevarne za zdravje delavcev na delovnem mestu, posebno v zvezi z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost.

5.  Delodajalec mora upoštevati rezultate postopkov, navedenih v odstavku 4 tega člena, pri izvajanju obveznosti, ki jih določa člen 4 oziroma izhajajo iz njega.

Kadarkoli je mejna vrednost za poklicno izpostavljenost, ki je učinkovito določena na ozemlju države članice, prekoračena, delodajalec takoj ukrepa, tako da pri izvajanju preventivnih in varnostnih ukrepov upošteva vrsto te mejne vrednosti.

6.  Na podlagi celotne ocene in splošnih načel za preprečevanje tveganja iz členov 4 in 5 delodajalec sprejme tehnične in/ali organizacijske ukrepe, ki ustrezajo vrsti operacije, vključno s skladiščenjem, ravnanjem in ločevanjem nekompatibilnih kemičnih snovi, da delavce zavaruje pred nevarnostjo, ki jo povzročajo fizikalno-kemične lastnosti kemičnih snovi. Zlasti ukrepa po prednostnem vrstnem redu, tako da:

Delovna oprema in varovalni sistemi, ki jih zagotovi delodajalec za varovanje delavcev, so v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti o obliki, izdelavi in dobavi glede na zdravje in varnost. Tehnični in/ali organizacijski ukrepi, ki jih sprejme delodajalec, upoštevajo in so usklajeni z opremo, navedeno v Prilogi I Direktive 94/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonov držav članic, ki urejajo opremo in varovalne sisteme, namenjene uporabi v potencialno eksplozivni atmosferi ( 7 ).

Delodajalec ukrepa tako, da poskrbi za ustrezen nadzor obrata, opreme in strojev ali priskrbi opremo za preprečevanje eksplozij ali sisteme za sproščanje tlaka pri eksploziji.

Člen 7

Ravnanje ob nesrečah, incidentih in nujnih primerih

1.  Brez vpliva na obveznosti iz člena 8 Direktive 89/391/EGS mora delodajalec, da bi zavaroval zdravje in zagotovil varnost delavcev pred nesrečo, incidentom ali nujnim primerom zaradi nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu, določiti postopke (akcijski načrte), ki opredeljujejo ustrezno ukrepanje ob takšnih dogodkih. Tako ukrepanje zajema katere koli ustrezne varnostne vaje, ki se morajo redno izvajati, ter zagotovitev ustreznih objektov in ukrepov za prvo pomoč.

2.  Če pride do dogodka iz odstavka 1, mora delodajalec nemudoma začeti ukrepati za omejitev njegovih posledic in o njem obvestiti prizadete delavce.

Za ponovno vzpostavitev normalnih razmer je potrebno naslednje:

3.  Delavcem, ki smejo delati na prizadetem območju, mora biti priskrbljena ustrezna varovalna obleka, osebna varovalna oprema ter posebna varnostna in druga oprema, ki jo morajo uporabljati, dokler obstaja tako stanje; tako stanje ne sme postati stalno.

Nezavarovanim osebam ni dovoljeno ostati na prizadetem območju.

4.  Brez vpliva na člen 8 Direktive 89/391/EGS mora delodajalec ustrezno ukrepati, da poskrbi za opozorilne in druge komunikacijske sisteme, ki so potrebni za opozarjanje na povečano tveganje za varnost in zdravje, za ustrezni odziv in za takojšnjo uvedbo ustreznih ukrepov, pomoči, izhoda v sili in reševalnih akcij.

5.  Delodajalec mora zagotoviti, da so dosegljive informacije o nujnem ukrepanju v zvezi z nevarnimi kemičnimi snovmi. Dostop do teh informacij morajo imeti ustrezne notranje in zunanje službe za ukrepanje ob nesrečah in nujnih primerih. Te informacije vsebujejo naslednje:

Člen 8

Obveščanje in usposabljanje delavcev

1.  Brez vpliva na člena 10 in 12 Direktive 89/391/EGS delodajalec zagotovi, da so delavci in/ali njihovi predstavniki:

▼M2

▼B

in da se ti podatki:

2.  Kadar posode in cevi, ki se uporabljajo za nevarne kemične snovi pri delu, niso označene v skladu z ustreznimi predpisi Skupnosti o označevanju kemičnih snovi in varnostnih znakih na delovnem mestu, mora delodajalec, brez vpliva na odstopanja v prej omenjenih predpisih, poskrbeti, da je možno jasno ugotoviti vsebino posod in cevi, vrsto vsebine in z njo povezane nevarnosti.

▼M2

3.  Države članice smejo predpisati, da lahko delodajalci zahtevajo, po možnosti od proizvajalca ali dobavitelja, vse podatke o nevarnih kemičnih snoveh, ki so potrebni, da se uporabi člen 4(1) te direktive, kolikor niti Uredba (ES) št. 1907/2006 niti Uredba (ES) št. 1272/2008 ne vsebuje obveznosti za dajanje podatkov.

▼B

ODDELEK III

RAZNE DOLOČBE

Člen 9

Prepovedi

1.  Da bi preprečili izpostavitev delavcev tveganju za zdravje zaradi nekaterih kemičnih snovi in/ali dejavnosti, ki vključujejo te snovi, se prepove proizvodnja, izdelava ali uporaba kemičnih snovi in dejavnosti, ki so navedene v Prilogi III, v obsegu, ki jo določa.

2.  Države članice lahko dovolijo odstopanje od zahtev odstavka 1 v naslednjih primerih:

Izpostavljenost delavcev kemičnim snovem, ki je omenjena v odstavku 1, se prepreči zlasti tako, da se proizvodnja in čimprejšnja uporaba takih kemičnih snovi kot polizdelkov izvaja v enotnem zaprtem sistemu, iz katerega se lahko prej omenjene kemične snovi odstrani samo, kolikor je to potrebno za nadzorovanje procesa ali servisiranja sistema.

Države članice lahko določijo sisteme individualnih dovoljenj.

3.  Kadar je dovoljeno odstopanje v skladu z odstavkom 2, pristojni organ zahteva od delodajalca, da predloži naslednje podatke:

4.  Svet lahko v skladu s postopkom iz člena 118a Pogodbe dopolni seznam prepovedi iz odstavka 1 tega člena z drugimi kemičnimi snovmi in dejavnostmi.

Člen 10

Nadzorovanje zdravja

1.  Brez vpliva na člen 14 Direktive 89/391/EGS, države članice sprejmejo ukrepe za izvajanje ustreznega nadzorovanja zdravja tistih delavcev, za katere rezultati ocene iz člena 4 te direktive pokažejo tveganje za zdravje. Ti ukrepi, vključno z zahtevami za evidence o zdravju in izpostavljenosti in njihovo dostopnost, se uvedejo v skladu z nacionalnimi predpisi in/ali prakso.

Nadzorovanje zdravja, katerega rezultati se upoštevajo pri uporabi preventivnih ukrepov na nekem delovnem mestu, je ustrezno:

Poleg tega morajo obstajati veljavne tehnike za odkrivanje znakov bolezni ali učinkovanja.

Kjer je bila uvedena zavezujoča biološka mejna vrednost, kakor navaja Priloga II, je obvezno nadzorovanje zdravja pri delu z nevarnimi kemičnimi snovmi v skladu s postopki v tej Prilogi. Delavci morajo biti o tej zahtevi obveščeni, preden so določeni za nalogo, ki vključuje tveganje zaradi izpostavljenosti navedenim nevarnim kemičnim snovem.

2.  Države članice sprejmejo ukrepe, ki zagotovijo, da se za vsakega delavca, za katerega se izvaja nadzorovanje zdravja v skladu z zahtevami odstavka 1, vodijo in dopolnjujejo evidence o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti kemičnim snovem.

3.  Evidence o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti morajo vsebovati povzetek rezultatov izvedenega nadzorovanja zdravja in katere koli spremljajoče podatke o posameznikovi izpostavljenosti. Biološko spremljanje in s tem povezane zahteve so lahko del nadzorovanja zdravja.

Evidence o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti se hranijo v taki obliki, ki omogoča poznejši vpogled, ob upoštevanju njihove zaupnosti.

Izvodi ustreznih evidenc se na zahtevo pošljejo pristojnemu organu. Posamezni delavec ima na svojo zahtevo dostop do evidenc o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti, ki se nanašajo nanj osebno.

Kadar podjetje dejavnost opusti, se pristojnemu organu omogoči dostop do evidenc o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti.

4.  Kadar se z nadzorovanjem zdravja:

delavca zdravnik ali strokovnjak za medicino dela obvesti o rezultatu, ki zadeva njega osebno, skupaj s podatki in nasvetom, kakšno nadzorovanje zdravja bi moral opraviti po končanem obdobju izpostavljenosti, in

delodajalec mora:

Člen 11

Posvetovanje in sodelovanje delavcev

Posvetovanje in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov o zadevah, ki jih obravnava ta direktiva skupaj s prilogami, se izvede v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

Člen 12

Prilagajanje prilog, priprava in sprejetje tehničnih smernic

▼M3

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a za vnos strogo tehničnih sprememb v priloge, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi s kemičnimi snovmi ter tehnični napredek, spremembe mednarodnih standardov ali specifikacij in nove ugotovitve, ki zadevajo kemične snovi.

Kadar je v ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih, ki vključujejo neizbežna, neposredna in resna tveganja za fizično zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, iz izredno nujnih razlogov potrebno ukrepanje v zelo kratkem času, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 12b.

▼B

2.  Komisija sestavi praktične nezavezujoče smernice. Te se naslavljajo na teme, navedene v členih 3, 4, 5 in 6 ter oddelka 1 Priloge II.

Komisija se najprej posvetuje s svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu v skladu z Odločbo 74/325/EGS.

V zvezi z uporabo te direktive države članice kar najbolj upoštevajo te smernice pri oblikovanju nacionalne politike za varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev.

▼M3

Člen 12a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2) in člena 12(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 3(2) in člena 12(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 8 ).

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(2) in člena 12(1) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 12b

Postopek v nujnih primerih

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 12a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

▼B

Člen 13

Razveljavitev in spremembe prejšnjih direktiv

1.  Direktive 80/1107/EGS, 82/605/EGS in 88/364/EGS se razveljavijo na datum, ki je naveden v členu 14(1).

2.  Direktiva Sveta 83/477/EGS z dne 19. septembra 1983 o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 8 Direktive 80/1107/EGS) ( 9 ) se spremeni kot sledi:

„ki je druga posebna direktiva v smislu člena 8 Direktive 80/1107/EGS“;

„2.  Spremembe, potrebne, da se priloge te direktive prilagodijo tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive Sveta d 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za zboljšanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu ( *1 ).

„v skladu s postopkom, določenim členu 10 Direktive 80/1107/EGS“

nadomesti z:

„v skladu s postopkom, določenim v členu 17 Direktive 89/391/EGS“.

3.  Direktiva Sveta 86/188/EGS z dne 12. maja 1986 o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu ( 10 ) se spremeni kot sledi:

„ki je tretja posebna direktiva v smislu Direktive 80/1107/EGS“;

„Prilogi I in II se prilagodita tehničnemu napredku v skladu s postopkom, določenim v členu 17 Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o predstavitvi ukrepov za spodbujanje izboljšav za varnost in zdravje delavcev pri delu ( *2 ).

4.  Katero koli drugo referenco v Direktivi 83/477/EGS in Direktivi 86/188/EGS k Direktivi 80/1107/EGS zastara z datumom razveljavitve omenjene direktive.

5.  Directivi 91/322/EGS in 96/94/ES ostaneta v veljavi.

ODDELEK IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, ki so potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 5. maja 2001. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Kadar države članice sprejemajo te ukrepe, morajo ti vsebovati sklic na to direktivo oziroma ta sklic navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, ki so jih že sprejele ali jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

▼M1 —————

▼B

Člen 16

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 17

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

PRILOGA I

SEZNAM ZAVEZUJOČIH MEJNIH VREDNOSTI ZA POKLICNO IZPOSTAVLJENOST

---

PRILOGA II

ZAVEZUJOČE BIOLOŠKE MEJNE VREDNOSTI IN UKREPI ZA NADZOROVANJE ZDRAVJA

1.   Svinec in njegove ionske spojine

1.1	Biološko spremljanje mora vključevati merjenje koncentracij svinca v krvi (PbB) z uporabo absorpcijske spektrometrije ali metode, ki daje enakovredne rezultate. Obvezujoča biološka mejna vrednost je: 70 μg Pb/100 ml krvi

1.2	Zdravje se nadzoruje, če: — je izpostavljenost koncentraciji svinca v zraku večja od 0,075 mg/m3, izračunano kot časovno tehtano povprečje v 40 urah na teden, ali — če je pri posameznih delavcih izmerjena koncentracija v krvi večja od 40 μg Pb/100 ml krvi.

1.3	Praktične smernice za biološko spremljanje in nadzorovanje zdravja je treba oblikovati v skladu s členom12(2). Vsebovati morajo priporočila za karakteristične biološke kazalce (npr. ALAU, ZPP, ALAD) in strategije za biološko spremljanje.

---

PRILOGA III

PREPOVEDI

Proizvodnja, izdelava ali uporaba kemičnih snovi pri delu in dejavnosti, ki vključujejo spodaj navedene kemične snovi, je prepovedana. Prepoved ne velja, če je kemična snov sestavni del druge kemične snovi ali odpadkov, kolikor je neka koncentracija kemične snovi nižja od navedene mejne koncentracije.

(a)   Kemične snovi

(b)   Delovne aktivnosti

Nobenih.

---

( 1 ) UL L 196, 26.7.1990, str. 1.

( 2 ) Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnih snovi po cesti (UL L 319, 12.12.1994, str. 7). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 96/86/ES (UL L 335, 24.12.1996, str. 43).

( 3 ) Direktiva Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnih snovi po železnici (UL L 235, 17.9.1996, str. 25). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 96/87/ES (UL L 335, 24.12.1996, str. 45).

( 4 ) Direktiva Sveta 93/75/EGS z dne 13. septembra 1993 o minimalnih zahtevah za ladje, ki zapuščajo ali prihajajo v pristanišča Skupnosti in prevažajo nevarne ali onesnažujoče snovi (UL L 247, 5.10.1993, str. 19). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/34/ES (UL L 158, 17.6.1997, str. 40).

( 5 ) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

( 6 ) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

( 7 ) UL L 100, 19.4.1994, str. 1.

( 8 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

( 9 ) UL L 263, 24.9.1983, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/382/EGS (UL L 206, 29.7.1991, str. 16).

( *1 ) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.“;

( 10 ) UL L 137, 24.5.1986, str. 28.

( *2 ) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.“