Direktiva 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta

z dne 29. aprila 2004

o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [1],

po posvetovanju z Odborom regij,

po postopku iz člena 251 Pogodbe [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 90/394/EGS z dne 28. junija 1990 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive 89/391/EGS) [3] je bila večkrat znatno spremenjena [4]. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2) Upoštevanje minimalnih zahtev za zagotavljanje boljšega standarda zdravja in varnosti v zvezi z varovanjem delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu je bistveno za zagotovitev zdravja in varnosti delavcev ter tudi za zagotovitev najmanjše možne zaščite vseh delavcev v Skupnosti.

(3) Ta direktiva je posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu [5]. Določbe navedene direktive se zato v celoti uporabljajo za izpostavljenost delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem in ne vplivajo na strožje in/ali podrobnejše določbe iz te direktive.

(4) Za Skupnost kot celoto je treba določiti enotno raven varovanja pred nevarnostmi, povezanimi z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi, pri čemer je to raven treba določiti ne s podrobno predpisanimi zahtevami, temveč na podlagi okvira splošnih načel, da se državam članicam omogoči dosledna uporaba minimalnih zahtev.

(5) Mutagene snovi v zarodnih celicah lahko povzročijo trajno spremembo količine ali zgradbe genskega materiala v celici, zaradi česar se spremenijo njene fenotipične lastnosti in se celica lahko preobrazi v hčerinske celice.

(6) Zaradi mehanizmov delovanja mutagenih snovi v zarodnih celicah je verjetno, da imajo rakotvorne učinke.

(7) Priloga VI k Direktivi Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi [6] vsebuje merila za razvrščanje in postopke označevanja za vsako snov.

(8) Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov [7] vsebuje podrobne podatke o merilih za razvrščanje in postopkih označevanja za take pripravke.

(9) Delavci morajo biti v vseh delovnih situacijah zavarovani pred pripravki, ki vsebujejo eno ali več rakotvornih ali mutagenih snovi, ter rakotvornimi ali mutagenimi zmesmi, ki nastajajo pri delu.

(10) Za zagotovitev najvišje možne stopnje varovanja je treba pri nekaterih snoveh upoštevati vse načine absorpcije, tudi možnost prehajanja skozi kožo.

(11) Čeprav s sedanjim znanjem v znanosti ni mogoče določiti ravni, pod katero ni več nevarnosti za zdravje, bo manjša izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem kljub temu te nevarnosti zmanjšala.

(12) Za zmanjšanje teh nevarnosti bi bilo treba določiti mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe za vse rakotvorne ali mutagene snovi, za katere razpoložljivi podatki, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, to omogočajo.

(13) Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost je treba upoštevati kot pomemben del splošnih ukrepov za varovanje delavcev. Take mejne vrednosti je treba revidirati, kadar koli je to potrebno, z upoštevanjem novejših znanstvenih podatkov.

(14) Pri varovanju zdravja delavcev mora biti uporabljeno previdnostno načelo.

(15) Sprejeti je treba preventivne ukrepe za varovanje zdravja in varnosti delavcev, ki so izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem.

(16) Ta direktiva predstavlja praktičen vidik izvajanja socialne dimenzije notranjega trga.

(17) V skladu s Sklepom Sveta 74/325/EGS [8] se je Komisija pri pripravi predlogov, katere direktive naj bi združila ta direktiva, posvetovala s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu.

(18) Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos iz dela B Priloge IV –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj

1. Cilj te direktive je varovanje delavcev pred nevarnostmi, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost, ter preprečevanje takih nevarnosti, ki se pojavijo ali bi se lahko pojavile zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu.

Določa posebne minimalne zahteve na tem področju, tudi mejne vrednosti.

2. Ta direktiva se ne uporablja za delavce, izpostavljene le sevanju, saj je le-to zajeto s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

3. Direktiva 89/391/EGS se v celoti uporablja za vse področje iz odstavka 1 in ne vpliva na strožje in/ali podrobnejše določbe v tej direktivi.

4. Glede azbesta, ki ga obravnava Direktiva 83/477/EGS [9], veljajo določbe iz te direktive, če predvidevajo višjo raven zdravja in varnosti pri delu.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive:

(a) "rakotvorna snov" pomeni:

(i) snov, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v 1. ali 2. skupino rakotvornih snovi, navedenih v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS,

(ii) pripravek, sestavljen iz ene ali več snovi iz točke (i), pri čemer koncentracija ene ali več posameznih snovi izpolnjuje zahteve za mejne koncentracijske vrednosti pri razvrščanju pripravkov v 1. ali 2. skupino rakotvornih snovi, podanih bodisi:

v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali

v delu B Priloge II k Direktivi 1999/45/ES, kadar snov ali snovi niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so navedene, vendar brez mejnih koncentracijskih vrednosti;

(iii) snov, pripravek ali postopek iz Priloge I k tej direktivi, kakor tudi snov ali pripravek, ki se sprošča pri postopku iz navedene priloge;

(b) "mutagena snov" pomeni:

(i) snov, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v 1. ali 2. skupino mutagenih snovi, navedenih v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS,

(ii) pripravek, sestavljen iz ene ali več snovi iz točke (i), pri čemer koncentracija ene ali več posameznih snovi izpolnjuje zahteve za mejne koncentracijske vrednosti pri razvrščanju pripravka v 1. ali 2. skupino mutagenih snovi, podanih bodisi:

v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali

v delu B Priloge II k Direktivi 1999/45/ES, kadar snov ali snovi niso navedene v Prilogi I Direktive 67/548/EGS ali pa so navedene, vendar brez mejnih koncentracijskih vrednosti;

(c) "mejna vrednost" pomeni, če ni drugače določeno, mejno vrednost časovno tehtanega povprečja koncentracije za "rakotvorno ali mutageno snov" v zraku znotraj območja vdihavanja delavca glede na referenčno obdobje, ki je navedeno v Prilogi III k tej direktivi.

Člen 3

Področje uporabe – določanje in ocena tveganja

1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti, pri katerih so delavci pri svojem delu izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem.

2. Pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko vključevala nevarnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem, je treba določiti naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavca, da bi lahko ocenili vse nevarnosti za zdravje ali varnost delavca in določili ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

Oceno je treba redno obnavljati, v vsakem primeru pa takrat, ko se pojavi kakršna koli sprememba okoliščin, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavca rakotvornim ali mutagenim snovem.

Delodajalec mora pristojnim organom na njihovo zahtevo posredovati podatke, ki jih je uporabil za pripravo ocene.

3. Pri ocenjevanju tveganosti se morajo upoštevati še vse druge poti izpostavljenosti, na primer absorpcija v in/ali skozi kožo.

4. Pri ocenjevanju tveganosti mora delodajalec nameniti posebno pozornost vsem vplivom na zdravje ali varnost posebnih skupin delavcev in med drugim upoštevati, da ni zaželeno, da se taki delavci zaposlujejo tam, kjer bi lahko prišli v stik z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Člen 4

Zmanjšanje in nadomestitev

1. Delodajalec zmanjša uporabo rakotvorne ali mutagene snovi na delovnem mestu zlasti tako, da jo nadomesti, če je to tehnično možno, s snovjo, pripravkom ali postopkom, ki pod pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje in varnost delavcev.

2. Delodajalec pristojnim organom na njihovo zahtevo predloži ugotovitve iz preiskav.

Člen 5

Preprečevanje in zmanjševanje izpostavljenosti

1. Kadar rezultati ocene, navedene v členu 3(2), pokažejo, da obstaja nevarnost za zdravje ali varnost delavcev, je treba preprečiti izpostavljenost delavcev.

2. Kadar nadomestitev rakotvorne ali mutagene snovi s snovjo, pripravkom ali postopkom, ki pod pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje in varnost, tehnično ni izvedljiva, delodajalec zagotovi, da se rakotvorna ali mutagena snov, če je to tehnično izvedljivo, proizvaja in uporablja v zaprtem sistemu.

3. Kadar zaprt sistem tehnično ni izvedljiv, delodajalec zagotovi, da se raven izpostavljenosti delavcev zmanjša na kolikor je tehnično mogoče nizko raven.

4. Izpostavljenost ne sme preseči mejne vrednosti rakotvorne snovi, kakor je določena v Prilogi III.

5. Pri vsaki uporabi rakotvorne ali mutagene snovi delodajalec izvede naslednje ukrepe:

(a) omeji količine rakotvorne ali mutagene snovi na delovnem mestu;

(b) vzdržuje čim manjše število delavcev, ki so izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni;

(c) načrtuje take delovne postopke in tehnične kontrolne ukrepe, da se prepreči ali zmanjša sproščanje rakotvornih ali mutagenih snovi na delovnem mestu na najnižjo raven;

(d) odstranjuje rakotvorne ali mutagene snovi pri viru z lokalnim ali splošnim prezračevanjem, pri čemer morajo biti vse take metode ustrezne in skladne s potrebo po varovanju javnega zdravja in okolja;

(e) uporablja obstoječe ustrezne postopke za merjenje koncentracije rakotvornih ali mutagenih snovi, zlasti za zgodnje odkrivanje neobičajne izpostavljenosti, ki so posledica nepredvidenega dogodka ali nezgode;

(f) uporablja ustrezne delovne postopke in metode;

(g) izvaja kolektivne varnostne ukrepe in/ali, kadar se izpostavljenosti ne da preprečiti drugače, individualne varnostne ukrepe;

(h) izvaja higienske ukrepe, zlasti redno čiščenje tal, sten in drugih površin;

(i) obvešča delavce;

(j) omeji nevarna območja in uporablja ustrezne opozorilne in varnostne znake, vključno z znaki "kajenje prepovedano" na območjih, kjer so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem;

(k) izdela načrte za ukrepanje v izrednih razmerah, ki lahko nastanejo pri neobičajno visoki izpostavljenosti;

(l) uporablja sredstva za varno skladiščenje, ravnanje in prevoz, zlasti zapečatene ter jasno in vidno označene vsebnike;

(m) uporablja sredstva za varno zbiranje, skladiščenje in odlaganje odpadkov za delavce, tudi zapečatene ter jasno in vidno označene vsebnike.

Člen 6

Obveščanje pristojnih organov

Kadar rezultati ocene, navedene v členu 3(2), pokažejo, da obstaja nevarnost za zdravje ali varnost delavcev, delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo predloži ustrezne podatke:

(a) o dejavnostih in/ali industrijskih procesih, ki potekajo, tudi razloge za uporabo rakotvornih ali mutagenih snovi;

(b) o količinah proizvedenih ali uporabljenih snovi ali pripravkov, ki vsebujejo rakotvorne ali mutagene snovi;

(d) o sprejetih preventivnih ukrepih;

(e) o vrsti uporabljene varovalne opreme;

(f) o naravi in stopnji izpostavljenosti;

(g) o primerih nadomestitve.

Člen 7

Nepredvidena izpostavljenost

1. Ob nepredvidenem dogodku ali nezgodi, zaradi katere bi lahko prišlo do neobičajne izpostavljenosti delavcev, delodajalec o tem obvesti delavce.

2. Dokler ni spet vzpostavljeno normalno stanje in niso odpravljeni razlogi za neobičajno izpostavljenost:

(a) lahko na prizadetem območju delajo samo delavci, ki so nujno potrebni za izvajanje popravil in drugih potrebnih del;

(b) je tem delavcem treba zagotoviti varovalno obleko in osebno varovalno opremo za dihala, ki jo morajo nositi; izpostavljenost ne sme biti stalna in mora biti strogo omejena na najkrajši čas, potreben za vsakega delavca;

Člen 8

Predvidena izpostavljenost

1. Pri nekaterih dejavnostih, kakor je vzdrževanje, pri katerih se predvideva možnost znatnega povečanja izpostavljenosti delavcev in za katere je bila izčrpana že vsaka možnost za nadaljnje tehnične preventivne ukrepe za omejitev izpostavljenosti delavcev, delodajalec določi po posvetovanju z delavci in/ali njihovimi predstavniki v podjetju ali enoti, brez vpliva na delodajalčevo odgovornost, ukrepe, ki so potrebni, da se trajanje izpostavljenosti delavcev skrajša na najkrajši možni čas in zagotovi varovanje delavcev med opravljanjem takih dejavnosti.

Na podlagi prvega pododstavka je treba tem delavcem zagotoviti varovalno obleko in osebno varovalno opremo za dihala, ki jo morajo nositi, dokler obstaja neobičajna izpostavljenost; taka izpostavljenost ne sme biti stalna in mora biti strogo omejena na najkrajši čas, potreben za vsakega delavca.

2. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se zagotovi jasna označitev in določitev območij, kjer se opravljajo dejavnosti, navedene v prvem pododstavku odstavka 1, ali da se nepooblaščenim osebam kako drugače prepreči dostop do teh območij.

Člen 9

Dostop do nevarnih območij

Delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo dostop na območja, na katerih se opravljajo dejavnosti, za katere rezultati ocene iz člena 3(2) pokažejo, da obstaja nevarnost za zdravje in varnost delavcev, izključno delavcem, ki morajo na taka območja vstopati zaradi svojega dela ali nalog.

Člen 10

Higienski in individualni varovalni ukrepi

1. Za vse dejavnosti, pri katerih obstaja nevarnost kontaminacije z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi, delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo:

(a) da delavci ne jedo, pijejo ali kadijo na delovnih območjih, kjer obstaja nevarnost kontaminacije z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi;

(b) da imajo delavci zagotovljeno ustrezno varovalno obleko ali drugo ustrezno posebno obleko;

(d) da imajo delavci na voljo ustrezne in zadostne umivalne in toaletne prostore;

(e) da je varovalna oprema ustrezno shranjena na jasno označenem mestu in da se pregleda in očisti po možnosti pred vsako uporabo in obvezno po njej;

(f) da se okvarjena oprema popravi ali nadomesti pred nadaljnjo uporabo.

2. Delavcem se ne smejo zaračunavati stroški ukrepov iz odstavka 1.

Člen 11

Obveščanje in usposabljanje delavcev

1. Delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi delavcem in/ali predstavnikom delavcev v podjetju ali industrijskem obratu zadostno in ustrezno usposobljenost na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, zlasti v obliki obvestil in navodil:

(a) o možni nevarnosti za zdravje, vključno z dodatno nevarnostjo zaradi uporabe tobačnih izdelkov;

(b) o varnostnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za preprečitev izpostavljenosti;

(d) o nošenju in uporabi varovalne opreme in obleke;

(e) o ukrepih, ki jih morajo sprejeti delavci, tudi reševalci, ob nezgodah in za preprečitev nezgod.

Usposabljanje se:

prilagodi tako, da se upoštevajo nove ali spremenjene nevarnosti, in

ponavlja v rednih časovnih presledkih, če je to potrebno.

2. Delodajalci obvestijo delavce o napravah in z njimi povezanih vsebnikih z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi, in zagotovijo, da so vsi vsebniki, embalaža in naprave z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi jasno in čitljivo označeni in da so na njih jasno vidni opozorilni znaki in znaki za nevarnost.

Člen 12

Obveščanje delavcev

Sprejmejo se potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi:

(a) da lahko delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu preverijo izvajanje te direktive oziroma lahko sodelujejo pri njeni uporabi, zlasti kar zadeva:

(i) posledice izbire, nošenja in uporabe varovalne obleke in opreme za zdravje in varnost delavcev, kar pa ne vpliva na odgovornost delodajalca za določitev učinkovitosti varovalne obleke in opreme;

(ii) ukrepe iz prvega pododstavka člena 8(1), ki jih določi delodajalec, kar pa ne vpliva na odgovornost delodajalca za določitev takih ukrepov;

(b) da so delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu čim prej obveščeni o neobičajnih izpostavljenostih, vključno s tistimi, navedenimi v členu 8, o razlogih za tako izpostavljenost in o sprejetih ukrepih ali ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi se položaj popravil;

(c) da delodajalec sproti vodi seznam delavcev, ki opravljajo dejavnosti, pri katerih je ocena iz člena 3(2) pokazala nevarnost za zdravje in varnost delavcev; če obstajajo podatki, mora biti v seznamu navedena stopnja izpostavljenosti;

(d) da je seznam, naveden v točki (c), dostopen zdravniku in/ali pristojnemu organu ter drugim osebam, ki so odgovorne za zdravje in varnost pri delu;

(e) da ima vsak delavec dostop do podatkov na seznamu, ki se nanašajo osebno nanj;

(f) da imajo delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu dostop do anonimnih kolektivnih podatkov.

Člen 13

Posvetovanje in sodelovanje delavcev

Posvetovanje in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov v zvezi z vprašanji, ki jih zajema ta direktiva, se opravi v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

POGLAVJE III

DRUGE DOLOČBE

Člen 14

Zdravstveni nadzor

1. Države članice določijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso program ustreznega zdravstvenega nadzora delavcev, za katere so rezultati ocene iz člena 3(2) pokazali, da obstaja nevarnost za zdravje ali varnost.

2. V odstavku 1 navedeni ukrepi omogočajo, da se lahko za vsakega delavca opravi, če je to primerno, ustrezen zdravstveni nadzor:

pred izpostavljenostjo,

v rednih časovnih presledkih po izpostavljenosti.

Ti ukrepi omogočajo neposredno izvajanje individualnih in higienskih varnostnih ukrepov.

3. Če se pri delavcu ugotovi sprememba v zdravstvenem stanju, ki bi lahko bila posledica izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem, lahko zdravnik ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, zahteva, da se opravi zdravstveni nadzor drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni.

V tem primeru se ponovno oceni nevarnost zaradi izpostavljenosti v skladu s členom 3(2).

4. Kadar se izvaja zdravstveni nadzor, se vodi individualna zdravstvena kartoteka in zdravnik ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor, predlaga vse varnostne ali preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za vsakega posameznega delavca.

5. Delavce je treba obvestiti in jim svetovati glede kakršnega koli zdravstvenega nadzora, ki ga lahko opravijo po koncu izpostavljenosti.

6. V skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso:

imajo delavci dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki se nanašajo na njih osebno, in

lahko zadevni delavci ali delodajalec zahtevajo preverjanje rezultatov zdravstvenega nadzora.

7. Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev so v Prilogi II.

8. Pristojni organ je treba obvestiti o vseh primerih raka, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso opredeljen kot posledica poklicne izpostavljenosti rakotvorni ali mutageni snovi.

Člen 15

Vodenje evidence

1. Seznam iz točke (c) člena 12 in zdravstvena evidenca iz člena 14(4) se hranita vsaj 40 let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

2. Kadar dejavnost podjetja preneha, morajo biti ti dokumenti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso na razpolago pristojnim organom.

Člen 16

Mejne vrednosti

1. Svet v skladu s postopkom iz člena 137(2) Pogodbe določi mejne vrednosti v direktivah na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, za vse rakotvorne ali mutagene snovi, za katere je to mogoče, in, če je to potrebno, druge neposredno povezane določbe.

2. Mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe so navedene v Prilogi III.

Člen 17

Priloge

1. Prilogi I in III se lahko spremenita samo v skladu s postopkom, določenim v členu 137(2) Pogodbe.

2. V skladu s postopkom, določenim v členu 17 Direktive 89/391/EGS, se sprejmejo samo tehnične prilagoditve Priloge II zaradi tehničnega napredka, sprememb v mednarodnih predpisih ali specifikacijah in novih ugotovitev na področju rakotvornih ali mutagenih snovi.

Člen 18

Uporaba podatkov

Komisiji so dostopni podatki, navedeni v členu 14(8), ki so jih uporabili pristojni nacionalni organi.

Člen 19

Uradno obveščanje Komisije

Države članice sporočijo Komisiji besedilo predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih v prihodnje sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 20

Razveljavitev

Direktiva 90/394/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge IV k tej direktivi, se razveljavi, kar pa ne vpliva na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo, ki so navedeni v delu B Priloge IV k tej direktivi.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se razume kot sklicevanje na to direktivo in se bere skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi V.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 22

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 29. aprila 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

M. Mc Dowell

[1] UL C 368, 20.12.1999, str. 18.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 30. marca 2004.

[3] UL L 196, 26.7.1990, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/38/ES (UL L 138, 1.6.1999, str. 66).

[4] Glej del A Priloge IV.

[5] UL L 183, 29.6.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[6] UL 196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

[7] UL L 200, 30.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

[8] UL L 185, 9.7.1974, str. 15. Sklep, kakor je bil razveljavljen s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 (UL C 218, 13.9.2003, str. 1).

[9] Direktiva Sveta 83/477/EGS z dne 19. septembra 1983 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (druga posamična direktiva v skladu s členom 8 Direktive 80/1107/EGS) (UL L 263, 24.9.1983, str. 25). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 97, 15.4.2003, str. 48).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Seznam snovi, pripravkov in postopkov

(Člen 2(a)(iii))

1. Proizvodnja auramina.

2. Delo, ki vključuje izpostavljenost policikličnim aromatskim ogljikovodikom v premogovih sajah, katranu ali smoli.

3. Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu, dimu in aerosolom pri praženju in elektrolitski rafinaciji baker-nikljevih spojin.

4. Močno kisli postopek proizvodnje izopropil alkohola.

5. Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu trdega lesa [1].

[1] Seznam nekaterih vrst trdega lesa je naveden v Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans"Wood Dust and Formaldehyde" (Monografije o ocenjevanju tveganja nastanka raka pri ljudeh "Lesni prah in formaldehid"), 62. zvezek, ki jih je izdala Mednarodna agencija za raziskavo raka, Lyon, 1995.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev

(Člen 14(7))

1. Zdravnik in/ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, ki so izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem, mora biti seznanjen s pogoji ali okoliščinami izpostavljenosti za vsakega delavca.

2. Zdravstveni nadzor delavcev je treba opravljati v skladu z načeli in prakso medicine dela; zajemati mora vsaj naslednje ukrepe:

vodenje zdravstvene in poklicne anamneze delavca,

osebni pogovor,

kadar je primerno, biološki nadzor ter odkrivanje zgodnjih in reverzibilnih učinkov.

Za vsakega delavca, za katerega se opravlja zdravstveni nadzor, se lahko določijo dodatne preiskave v skladu z najnovejšim znanjem, ki je na voljo medicini dela.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe

(Člen 16)

A. MEJNE VREDNOSTI ZA POKLICNO IZPOSTAVLJENOST

mg/m3 | ppm |

Benzen | 200-753-7 | 71-43-2 | 3,25 | 1 | Koža | Mejna vrednost: 3 ppm (= 9,75 mg/m3) (do 27. junija 2003) |

Monomer vinilklorida | 200-831 | 75-01-4 | 7,77 | 3 | — | — |

Prah trdega lesa | — | — | 5,0 | — | — | — |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Del A

Razveljavljena direktiva in njene zaporedne spremembe

(v skladu s členom 20)

Direktiva Sveta 90/394/EGS | (UL L 196, 26.7.1990, str. 1). |

Direktiva Sveta 97/42/ES | (UL L 179, 8.7.1997, str. 4). |

Direktiva Sveta 1999/38/ES | (UL L 138, 1.6.1999, str. 66). |

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo

(v skladu s členom 20)

Direktiva | Rok za prenos |

90/394/EGS | 31. december 1992 |

97/42/ES | 27. junij 2000 |

1999/38/ES | 29. april 2003 |

--------------------------------------------------

PRILOGA V

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 90/394/ES | Ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2(a) | Člen 2(a) |

Člen 2(aa) | Člen 2(b) |

Člen 2(b) | Člen 2(c) |

Členi od 3 do 9 | Člen od 3 do 9 |

Člen 10 (1)(a) | Člen 10 (1)(a) |

Člen 10(1)(b), prvi stavek | Člen 10 (1)(b) |

Člen 10(1)(b), drugi stavek | Člen 10(1)(c) |

Člen 10(1)(c) | Člen 10(1)(d) |

Člen 10(1)(d), prvi in drugi stavek | Člen 10(1)(e) |

Člen 10(1)(d), tretji stavek | Člen 10(1)(f) |

Člen 10(2) | Člen 10(2) |

Členi od 11 do 18 | Členi od 11 do 18 |

Člen 19(1), prvi pododstavek | |

Člen 19(1), drugi pododstavek | |

Člen 19(1), tretji pododstavek | |

Člen 19(2) | Člen 19 |

| Člen 20 |

| Člen 21 |

Člen 20 | Člen 22 |

Priloga I | Priloga I |

Priloga II | Priloga II |

Priloga III | Priloga III |

| Priloga IV |

| Priloga V |

--------------------------------------------------

32004L0037